10.11.2010

Depresija brezposelnosti

Objavljeno v Brezposelnost 17:36 avtor Poslovna svetovalka z napako

Vsi, ki ste v svojem življenju bili brezposelni več kot tri mesece veste, da je to en velik dolgčas, ki vodi v najrazličnejše oblike depresije.

Brezposelnost se začne kot dopust. V prvih nekaj tednih se zbujaš prešerne volje, se veseliš svobode in brezdelja, končno izpolniš vse obveznosti, ki so se kopičile že mesece, začneš ustvarjati za dušo in se dobiš z vsemi prijatelji, ki jih nisi videl že ulala časa.

Po nekaj tednih preraste brezposelnost v rutino, v kateri še vedno nadvse uživaš, najbolj pa te preseneča, kako neobremenjen si postal. Ponavadi se tega zaveš, ko na semaforju brez kletvic in hupanja počakaš, da avto pred teboj spelje šele 10-15 sekund po prižgani zeleni luči.

Potem se zgodi skorajda čez noč. Navajen celodnevne samote in ur brez govorjenja, se stežka oglasiš na telefon, ki prekinja tvoj miren dnevni ritual, gospodinjska opravila se ti zdijo odveč in prav tako jutranja budilka, zrenje v TV prodajo postane neke vrste meditacija, ki povzroča hitrejše minevanje minut. Najlažje in najbolj smiselno se ti zdi zaklepanje v stanovanje in izležavanje, pravzaprav za kaj drugega tudi zmanjka energije…in denarja. Svoje doda tudi kakšen deževen ali hladen dan ter neugodna postavitev planetov.

Depresija se prikrade na najbolj tih in zvit način in iz nje je zlesti mnogo težje kot zlesti vanjo. Če imaš srečo, te ven potegne nova služba ali druge obveznosti. Če te sreče nimaš, je čas za obilico samoiniciativnosti in iskanje energije v sebi, ljudeh in dejavnostih, ki ti jo dajejo. Ni lahko, vendar ni nemogoče…

http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/depresija/

http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=depresija&pog=index

http://sl.wikipedia.org/wiki/Depresija

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev »

  1. podplat pravi,

    11.11.2010 ob 08:20

    Ja tako nekako gre. Pregleduješ razpise, se javiš na obetavne in potem čakaš, čakaš. Zgodi se ti celo to, da kljub temu, da izpolnjuješ pogoje nisi vabljen niti na pogovor in čez pol leta dobiš odgvor v stilu: Sporočamo vam da ni bil izbran nobeden od kandidatov.
    Pri tem ti teži Zavod za zaposlovanje, ki pošilja nemogoče predloge, kamor moraš napisati vlogo, iti na razgovor. Vloga zavoda je banalno preprosto evidentiranje nezaposlenih brez kakršnekoli namere pomoči pri iskanju zaposlitve. Denar, ki ga požre ta ustanova za tako evidentacijo je preprosto rečeno zaposlitev armade ljudi v njem na stroške države.

  2. podplat pravi,

    11.11.2010 ob 08:20

    a tako nekako gre. Pregleduješ razpise, se javiš na obetavne in potem čakaš, čakaš. Zgodi se ti celo to, da kljub temu, da izpolnjuješ pogoje nisi vabljen niti na pogovor in čez pol leta dobiš odgvor v stilu: Sporočamo vam da ni bil izbran nobeden od kandidatov.
    Pri tem ti teži Zavod za zaposlovanje, ki pošilja nemogoče predloge, kamor moraš napisati vlogo, iti na razgovor. Vloga zavoda je banalno preprosto evidentiranje nezaposlenih brez kakršnekoli namere pomoči pri iskanju zaposlitve. Denar, ki ga požre ta ustanova za tako evidentacijo je preprosto rečeno zaposlitev armade ljudi v njem na stroške države.

  3. Poslovna svetovalka z napakoPoslovna svetovalka z napako pravi,

    11.11.2010 ob 15:42

    Ja, saj to je tisti hudič, ki najbolj jemlje upanje in optimizem…vlagaš energije in časa na pretek, Zavodu in delodajalcem pa se ne zdi, da bi stopili nasproti. Sploh Zavod je ena velika zaspana institucija, ki res ne daje občutka, da dela v smer brezposelnih. Ali nasploh v kakršnokoli smer. Mene je najbolj zaskrbelo, ko sem dobila interne informacije o tem, da je znotraj Zavoda še večji kaos kot se kaže navzven….institucija brez vizije, zaposleni brez motivacije, plače nizke, slaba volja, rigidnost itd. Nekaj projektov imajo sicer dobro zastavljenih, a kaj ko ni nikogar, ki bi jih speljal in peljal v pravo smer. Žalost, res.

  4. podplat pravi,

    11.11.2010 ob 15:51

    Ne vidim enega projekta, ki bi bil dober. Pisanje prošnje (prijave, ponudbe) je stvar ki so jo zgrabili od tistih ki jo že leta prodajajo na netu. Potem pa je projektov konec. Lahko bi svetovali iskali v ljudeh s.p. ideje in pomoč pri realizaciji, lahko bi priporočali svoje “stranke”, lahko bi … Verjetno oboje že delajo za svojo “žlahto”. Ko bi razširili to še na kliente seveda za “žlahto” ne bi bilo prostora. Pa smo tam. Zavod za zaposlovanje je res zavod ki zaposluje ogromno ljudi (cca 1100) in porabi veliko denarja. No ja vsaj ti so zaposleni.

  5. Poslovna svetovalka z napakoPoslovna svetovalka z napako pravi,

    11.11.2010 ob 16:25

    Tole se je recimo meni zdela dobra ideja http://www.ess.gov.si/o_zrsz/projekti_zavoda/projekt?aid=57.
    Ampak, žal sledi ampak, se baje razen tega, da zaposljujejo kader, ne dogaja čisto nič drugega. Ali pa moramo mogoče počakati do 2012, ko se projekt zaključi. Ja, verjetno bo to :)

    Se pa vsekakor strinjam s tvojimi predlogi. To je smer v kateri bi morali delati na Zavodu. Ne zdaj, ampak že predpredpredvčerajšnjim!

  6. terezija pravi,

    11.11.2010 ob 18:00

    <pozdravljena,

    res zelo zanimiva tema. Tudi jaz mislim, da je na Zavodu kup ljudi, ki so veseli, da je čim več nezaposlenih, zato bo služba sigurna. Poznam osebo, ki je nezaposlena že 10 let a ji zavod niti za javna dela ne uredi popolnoma ničesar.
    Urejajo pač samo za svoje sorodnike. S firmami pa je tako, razpisi so navidezni, ko ljudje že delajo (izbranci) tako, da so pogoji razpisa neživljenski, da ne govorimo o razgovorih, ….
    Kaj predlagate???
    Kje je rešitev????
    Morda se bo komu utrnila ideja, saj več glav več ve.
    lp

  7. Poslovna svetovalka z napakoPoslovna svetovalka z napako pravi,

    11.11.2010 ob 19:09

    Za spremembo na bolje, bo moral čisto vsak od nas (torej, zaposlenih, brezposelnih, delavcev na Zavodu, delodajalcev, upokojencev, politikov itd.) narediti en velik korak. Vse skupaj gre zelo z roko v roki. Za začetek predlagam en večji korak v smislu medsebojne pomoči med brezposelnimi, prijatelji, znanci, družino itd. Tudi tega je še vedno premalo, saj se večina ob pomoči drugim počuti ogrožene (sploh če so sami brezposelni) ali pa se boji za svoj ugled, če bi komu priporočil nekoga, ki se potem ne bi izkazal za vredu. Pa tudi, tisti ki imajo službo, se ponavadi ne zavedajo problematike. Ne zavedajo se, da brezposelnemu trije meseci tečejo mnogo počasneje in težje kot zaposlenemu, in si mislijo, ah saj boš že dobil službo, saj so jo še vsi slej kot prej. Namesto, da bi stopili v akcijo, pokazali nekaj človečnosti in povprašali vse, ki jih poznajo, ali potrebujejo koga za pomoč. Mislim, da je največji problem v vrednotah, kot je na primer medsebojna pomoč, ki so se utopile nekje v kapitalizmu.

    Ena taka izvedljiva ideja, ki bi znala imeti dober učinek je pošiljanje CV-ja vsem, ki jih poznaš, s prošnjo, da ga pošljejo vsem, ki jih poznajo itd. Če bi CV-ji tako prosto krožili, bi bil učinek sigurno večji kot če ga pošlješ le ob razpisu za zanimivo delovno mesto ali pa obesiš na nek portal in čakaš, da ga bo nekdo zaznal. Verjetno bi ta ideja sprva lezla do cilja počasi, ampak ko se enkrat taka stvar prime, prideš verjetno do ene dobre mreže in posledično tudi službe.

    Zavodu bi predlagala za začetek nekaj debatnih krožkov z brezposelnimi, ki bi lahko odkrito povedali kje vidijo pomanjkljivosti v delovanju Zavoda. Idealno bi bilo, če bi bile te debate konstruktivne in se ne bi sprevračale v prepire, dretje in golo obtoževanje. Idealno bi bilo tudi, da bi Zavod končno slišal kritiko in skušal pomanjkljivosti odpraviti. Mislim, da bi lahko bila s pomočjo denarja, ki ga Zavod dobiva z raznoraznih evropskih in drugih razpisov, ideje dejansko realizirali. Bi pa zato potrebovali učinkovite vodje projektov in verjetno celo nadzorni odbor, ki bi nadziral potek projektov in doseganje zastavljenih ciljev. Konec koncev imajo verjetno že med brezposelnimi en dober nabor kadrov, ki bi jim to uspelo. Res pa ne vem, kako daleč bi morali iti, da se zgornje zares začne dogajati. Mediji? Politika? Iniciative? Dajmo se zbrat in stopit v akcijo! Predlagat naše ideje, se zaposlit na Zavodu in jih realizirat :) Kdo je za? :)

  8. (jm) pravi,

    12.11.2010 ob 16:06

    > Ponavadi se tega zaveš, ko na semaforju brez kletvic in hupanja počakaš, da avto pred teboj spelje šele 10-15 sekund po prižgani zeleni luči.

    Meni pa to uspe, kljub temu da nisem brezposelen, oziroma sem celo zelo zaposlen.

    PS: Sicer pa sam osebno poznam direktorico ZZRS, in vam povem da je odlična. Žal pa gre potem navzdol v skladu z tem, kakor se pač dela v javnih ustanovah. In ko želi kaj spremeniti, naleti na zid pri podrejenih, odpustiti se pa ne da nobenega.

  9. terezija pravi,

    21.11.2010 ob 16:51

    Poslovna svetovalka, oprosti, ker se nisem oglasila, nisem najbolj vešča glede dopisovanja in sem nekam izgubila tvoj blog. Mimogrede, ali mi lahko svetuješ kako bi začela pisati svoj blog, ali se moraš najprej registrirati, kot za komentarje ali kaj drugega..??
    Gotovo si še mlada in boš zaposlitev gotovo dobila.
    Sama opravljam delo za 5. stopnjo, čeprav imam 7.Obupala sem pri iskanju, bila sem na mnogih razgovorih, pesem ista. Službo imam, a ne zadovoljstva.

    Študirala sem že glede odprtja svoje agencije za zaposlovanje, ki jo je moč odprti kot s.p. Kaj meniš, morda kaj poznaš te zadeve.

    Glede zavoda za zaposlovanje pa, nobeni nasveti ne bodo pomagali, kajti več nezaposlenih je enako več uslužbenk in gotovo delovno mesto. Za kaj bi se torej trudili.

    In še JIM: Če je direktorica o.k. je pa izgubila stik z resničnostjo, kot marsikdo, ko pride na položaj.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !