2.11.2010

Katastrofalen odnos potencialnega delodajalca 2

Objavljeno v Saj ni res pa je 16:31 avtor: Poslovna svetovalka z napako

Kot obljubljeno, nadaljujem zgodbo prijateljice, ki je odšla na razgovor za sanjsko službo polna pričakovanj in upov, odšla pa povsem šokirana nad odnosom potencialnega bodočega delodajalca.

Za službo se ni odločila. Pravi, da je dilemo zelo hitro rešila, ko je enkrat uredila svoje misli. Gospodu direktorju je napisala mail v katerem se je zahvalila za priložnost in sporočila, da se za službo ni odločila, da jim želi še veliko poslovnih uspehov itd. Njen odgovor je bil prijazen in je verjetno ustrezal vsem nenapisanim pravilom bontona v poslovnem komuniciranju.

Že čez nekaj deset minut je prejela odgovor: “Pozdravljeni! Veseli smo, da se niste odločili za delovno mesto v našem podjetju, saj smo prepričani da zanj zaradi pomanjkanja občutka za čas in ljudi, niste ustrezni. Žal v vas ne vidimo odgovorne, dosledne in organizirane osebe, ki jo iščemo. Verjetno razumete, da ne želimo ponoviti napake in na delovno mesto še enkrat zaposliti nekoga, ki dela ne bo sposoben opravljati v skladu z našimi pričakovanji. Lep pozdrav, XYX.”

Kaj za vraga?!!??!?? Resno moten, nevljuden, nečloveški, občutljiv, zmešan, zafrustriran? Hm, ja, vse to. Pravzaprav je čisto vseeno, kaj je vzrok za tak odnos z njegove strani, ključno se mi zdi, da se prijateljica ni odločila za to delovno mesto, saj bi to najverjetneje pomenilo nočno moro od ponedeljka do petka, od 9h do 17h, včasih pa tudi kakšno uro ali dan dlje. Si predstavljate, da bi sprejela in prišla na prvi dan službe minuto prezgodaj, za kosilo naročila purana namesto piščanca, opravljeno nalogo odkljukala namesto prečrtala ali pa se celo predolgo obirala za odhod k frizerju?

  • Share/Bookmark

28.10.2010

Vaš najhujši razgovor za službo?

Objavljeno v Saj ni res pa je 15:05 avtor: Poslovna svetovalka z napako

Lepe sončne dni konec oktobra velja izkoristiti za čvek s prijateljicami ob dobri kavici na sončku. Sploh, če je ena od njih ravno z razgovora za delovno mesto, ki si ga je neznansko želela. 

V kavo strese nekaj sladkorja, premeša, prižge cigareto, naredi požirek, nas pogleda da pridobi pozornost, globoko vdihne in začne: “Vse veste, kako močno sem si želela te službe, kako sem izvajala “secret” dvakrat na dan, da službo dobim, kako sem mantrala in počela ne vem, kaj vse, da me pokličejo vsaj na razgovor. Res sem bila prepričana, da je to tisto pravo, služba v kateri bom delala točno to, kar si želim, kjer bodo odnosi super in kjer bom ostala več kot le nekaj mesecev. Poglejte me, še turkizno rutko sem si zavezala okrog vratu, ker naj bi turkizna barva sproščala grleno (govorno) čakro”. Pomislila sem, da ne potrebuje ravno dodatne vzpodbude za govorjenje, saj je že brez turkizne sposobna govoriti kot navita, in jo poslušala do konca. 

“In potem pridem na razgovor nekaj minut pred dogovorjeno uro, potrkam na vrata pisarne, vstopim in povem, kdo sem, s kom sem dogovorjena, zakaj sem prišla itd. Gospod me premeri od nog do glave in me v startu nadere, da manjka še nekaj minut in da naj se vrnem ob dogovorjenem času. Ok, si mislim, to mi ne sme uničiti moje samozavesti le nekaj minut pred razgovorom. Zahvalim se in počakam še nekaj minut. Nato zopet vstopim in ugotovim, da je prav ta gospod tudi gospod direktor in da imam razgovor prav z njim. Razgovor začne s polurnim ogovarjanjem osebe, ki je bila prej na tem delovnem mestu. Izvem vse od tega, da je bila popolnoma nesposobna do tega, da je imela katastrofalno frizuro. Nemo gledam in si ne upam niti pomežikniti z očmi, vmes pa razmišljam, ali mu je moja frizura po godu in ali ni tak uvod povsem neprimeren. Potem dobim še svojih deset minut v katerih se skušam kar najbolje predstaviti, a me vmes nenehno prekinja. Za konec mi pove, da sem ustrezna in da naj v kratkem sporočim, če me delo zanima. Zahvalim se ,in se skoraj odprtih ust, poslovim”.

Vse se strinjamo, da je potencialni šef katastrofa brez primere, brez občutka in olike, ki več kot očitno svoje frustracije sprošča na vseh, ki mu pridejo blizu. Vse smo prepričane, da ne bi sprejele te službe in bi zaupale intuiciji, ki je tokrat že skoraj dejstvo. Prijateljica je v dilemi, še vedno upa da je služba blizu idealne predstave, ki si jo je ustvarila sama. Odločitev je vsekakor njena in karkoli se bo odločila, bo za nekaj dobro. Malo se še nasmejimo na načeto temo, nato pa užijemo sonček do obisti, kavico do dna, cigarete do filtra in pogovor do zadnje besede.

Se nadaljuje… (ko se prijateljica odloči, ali službo sprejeti ali ne :))

Zanima pa me, kako je izgledal vaš najhujši razgovor za delovno mesto?

  • Share/Bookmark

26.10.2010

Uvod v neskončno sago o poslovnih odnosih

Objavljeno v Uvod 21:37 avtor: Poslovna svetovalka z napako

Zanimive večletne delovne izkušnje puščajo za seboj tudi raznolike izkušnje z delodajalci, sodelavci in drugimi tako ali drugače vpletenimi v poslovni proces (poslovni partnerji, podizvajalci, pa tudi vratarji in delavke na najbližji pošti). Večina odnosov se je začela prijetno, prijazno, odprto in čisto, večina jih je bila v zadnjih izdihljajih vse prej kot to… Zato naj bo tudi uvod prijazen in površinski, obljubim pa da bodo nadaljnje objave bolj poglobljene, “razkrivajoče”, morda kdaj ostre, upam da tudi humorne.

Blog bo vsebinsko osredotočen na izkušnje z delovnega mesta, ki ne pustijo spati, ko so pridobljene in dajo misliti meni, drugim udeležencem in najširši množici poslušalcev/bralcev še dolgo po tem, ko postanejo spomini. V teh izkušnjah se bo najverjetneje našla predvsem generacija Y, super pa bi bilo, če bi se iz njih česa naučile tako Baby Boom in X, kot tudi Y in Z generacije.

Želim, da blog preseže zgolj moja razmišljanja in postane tudi prostor za vaše izkušnje in mnenja, morda celo vprašanja željna nasveta. Prav tako ne bo nič narobe, če postane prostor, kjer se izmenjujejo informacije o tem, kateri delodajalci še premorejo nekaj humanosti in pravih vrednot, kje sodelavci še vedno raje nesebično pomagajo kot pripravljajo polena, ki jih bodo vrgli pod noge prvemu mimoidočemu, kje iščejo novo delovno silo ipd. 

Ali z drugimi besedami, naj postane prostor, kjer se boste lahko našli v mojih izkušnjah in se ob tem nasmejali, kjer boste lahko “spljuvali” ali pohvalili svojega šefa, kjer boste lahko odkrili tudi drugo plat krivice, ki se vam godi na delovnem mestu, kjer boste našli odgovor na težave, ki se imenujejo “moj šef je ******”, kjer vas bodo drugi predhodno posvarili pred čistim izkoriščanjem potencialnega delodajalca ali opozorili na zahrbtne sodelavce, kjer vam bodo drugi vlili zaupanje v delo, delodajalce in sodelavce…

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi