2.11.2010

Katastrofalen odnos potencialnega delodajalca 2

Objavljeno v Saj ni res pa je 16:31 avtor: Poslovna svetovalka z napako

Kot obljubljeno, nadaljujem zgodbo prijateljice, ki je odšla na razgovor za sanjsko službo polna pričakovanj in upov, odšla pa povsem šokirana nad odnosom potencialnega bodočega delodajalca.

Za službo se ni odločila. Pravi, da je dilemo zelo hitro rešila, ko je enkrat uredila svoje misli. Gospodu direktorju je napisala mail v katerem se je zahvalila za priložnost in sporočila, da se za službo ni odločila, da jim želi še veliko poslovnih uspehov itd. Njen odgovor je bil prijazen in je verjetno ustrezal vsem nenapisanim pravilom bontona v poslovnem komuniciranju.

Že čez nekaj deset minut je prejela odgovor: “Pozdravljeni! Veseli smo, da se niste odločili za delovno mesto v našem podjetju, saj smo prepričani da zanj zaradi pomanjkanja občutka za čas in ljudi, niste ustrezni. Žal v vas ne vidimo odgovorne, dosledne in organizirane osebe, ki jo iščemo. Verjetno razumete, da ne želimo ponoviti napake in na delovno mesto še enkrat zaposliti nekoga, ki dela ne bo sposoben opravljati v skladu z našimi pričakovanji. Lep pozdrav, XYX.”

Kaj za vraga?!!??!?? Resno moten, nevljuden, nečloveški, občutljiv, zmešan, zafrustriran? Hm, ja, vse to. Pravzaprav je čisto vseeno, kaj je vzrok za tak odnos z njegove strani, ključno se mi zdi, da se prijateljica ni odločila za to delovno mesto, saj bi to najverjetneje pomenilo nočno moro od ponedeljka do petka, od 9h do 17h, včasih pa tudi kakšno uro ali dan dlje. Si predstavljate, da bi sprejela in prišla na prvi dan službe minuto prezgodaj, za kosilo naročila purana namesto piščanca, opravljeno nalogo odkljukala namesto prečrtala ali pa se celo predolgo obirala za odhod k frizerju?

  • Share/Bookmark

26.10.2010

Uvod v neskončno sago o poslovnih odnosih

Objavljeno v Uvod 21:37 avtor: Poslovna svetovalka z napako

Zanimive večletne delovne izkušnje puščajo za seboj tudi raznolike izkušnje z delodajalci, sodelavci in drugimi tako ali drugače vpletenimi v poslovni proces (poslovni partnerji, podizvajalci, pa tudi vratarji in delavke na najbližji pošti). Večina odnosov se je začela prijetno, prijazno, odprto in čisto, večina jih je bila v zadnjih izdihljajih vse prej kot to… Zato naj bo tudi uvod prijazen in površinski, obljubim pa da bodo nadaljnje objave bolj poglobljene, “razkrivajoče”, morda kdaj ostre, upam da tudi humorne.

Blog bo vsebinsko osredotočen na izkušnje z delovnega mesta, ki ne pustijo spati, ko so pridobljene in dajo misliti meni, drugim udeležencem in najširši množici poslušalcev/bralcev še dolgo po tem, ko postanejo spomini. V teh izkušnjah se bo najverjetneje našla predvsem generacija Y, super pa bi bilo, če bi se iz njih česa naučile tako Baby Boom in X, kot tudi Y in Z generacije.

Želim, da blog preseže zgolj moja razmišljanja in postane tudi prostor za vaše izkušnje in mnenja, morda celo vprašanja željna nasveta. Prav tako ne bo nič narobe, če postane prostor, kjer se izmenjujejo informacije o tem, kateri delodajalci še premorejo nekaj humanosti in pravih vrednot, kje sodelavci še vedno raje nesebično pomagajo kot pripravljajo polena, ki jih bodo vrgli pod noge prvemu mimoidočemu, kje iščejo novo delovno silo ipd. 

Ali z drugimi besedami, naj postane prostor, kjer se boste lahko našli v mojih izkušnjah in se ob tem nasmejali, kjer boste lahko “spljuvali” ali pohvalili svojega šefa, kjer boste lahko odkrili tudi drugo plat krivice, ki se vam godi na delovnem mestu, kjer boste našli odgovor na težave, ki se imenujejo “moj šef je ******”, kjer vas bodo drugi predhodno posvarili pred čistim izkoriščanjem potencialnega delodajalca ali opozorili na zahrbtne sodelavce, kjer vam bodo drugi vlili zaupanje v delo, delodajalce in sodelavce…

  • Share/Bookmark